Zgodovina ledene dvorane
Prve zamisli o izgradnji te dvorane segajo desetletja nazaj, ko je na isti lokaciji Turistično društvo Bled precej zim vzdrževalo naravno drsališče (ročno polivanje z vodo). Glavni pobudnik izgradnje stalnega objekta je bilo prav tako TD Bled. Predsednik društva je bil tedaj ing. Pernuš Leopold, tajnik pa Šmit Franc.
Leta 1972 je bila ustanovljena Interesna skupnost za izgradnjo turistične infrastrukture, torej umetnega drsališča, kar so takratni predpisi omogočali. Po sprejetih in podpisanih aktih je združevalo investicijska sredstva okoli 30 podjetij. Pri tem sta se močno angažirala predsednik in tajnik društva. Ko so bile opravljene začetne težave s financiranjem, je načrte za dvorano izdelal Zavod za urbanizem Bled.
Strojnica s kompresorji za led je pričela z obratovanjem že v letu 1974, ko je bilo drsališče še nepokrito. Z intenzivnim delom se je nadaljevalo, tako da je bila dvorana pod streho leta 1979. Zgrajene so bile tudi garderobe, sanitarije in drugi potrebni prostori, vključno z okrepčevalnico. Število drsalcev je naraščalo, prav tako tudi hokejska dejavnost. Dvorano je po pogodbi prevzel v upravljanje Zavod za turizem Bled.
Dvorano so seveda pričeli uporabljati tudi poleti. Vendar se je ob pripravah na prvo veliko prireditev leta 1983, koncert 30 – letnega jubileja Ansambla Avsenik, pokazala napaka – močne akustične motnje. Strokovnjaki iz RTV Ljubljana so ugotovili vir napak, tako da so bili potem pod stropom dvorane montirani posebni plastični elementi, ki so te motnje odpravili. Investicijo so v večini financirali hoteli. Kot drugi objekti, je s časom tudi športna dvorana doživljala nujne popravke.
Največjo generalno preureditev pa je dvorana doživela v letu 2002. Zanimivo je dejstvo, da je podobno kot pri Festivalni dvorani tudi to investicijo povzročila velika šahovska prireditev - 35. šahovska olimpiada oktobra 2002. Bled je moral med drugimi obvezami zagotoviti materialno – tehnične pogoje za nemoten potek prireditve, kar je skupaj stalo okoli 600 milj. SIT. Glavni izvajalec del je bil Gradis Jesenice. Zgrajena je bila večnamenska dvorana za organizacijo športnih, kulturnih in turističnih prireditev, sejmov ter drugih komercialnih prireditev za potrebe turizma in drugega gospodarstva v občini in regiji; zgrajen je bil komunalni in energetski del za celotni kompleks, fitnes prostor, novi gostinski objekt, pisarne, gostinski lokal, urejena okolica Športne dvorane. Dvorana zelo uspešno služila zahtevam te prireditve, enako pa tudi ob naslednji veliki prireditvi 6. evropski zimski olimpijski dnevi mladih ( EYOF) v januarju 2003, katere otvoritve se je udeležil tudi današnji predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja g. Jacques Rogge. Dvorana je že v preteklosti gostila tudi tekme Svetovnega prvenstva v hokeju skupin B in C, po prenovi pa tudi umetnostne drsalce - decembra 2002 Finale svetovnega pokala v umetnostnem drsanju za mladince ter v oktobru 2003 tekmo Svetovnega pokala za isto kategorijo. V dobremu vzdušju je potekala tudi velika prireditev – 50. letnica ansambla bratov Avsenik, novembra 2003.
Športna dvorana danes
Led v dvorani je na razpolago vsako leto od sredine julija preko zime do aprila, saj se je pojavilo povpraševanje po kondicijskih treningih hokejskih klubov, drsalcev in seminarjih sodnikov ter med klubskih tekmovanjih v celotnem navedenem obdobju.
Osnovni podatki o objektu
-
drsališče v izmeri 30 x 60 m,
-
število sedežev: zahodna tribuna 574, vzhodna tribuna 588; skupaj 1.162 sedežev,
-
število sedežev v parterju 1.600 (odvisno od postavitve),
-
7 modernih garderob s tuši za ekipe ali nastopajoče,
-
1 manjša garderoba,
-
prostori za zdravniško službo, sodnike, press službo ipd.,
-
lokali najemnikov: bife, wellness center, športna trgovina,
-
drsališče ima urejeno strojnico za izdelavo ledu in dva stroja za glajenje ledu,
-
sestavni del dvorane je tudi novozgrajen južni prizidek s predvidenimi kompletnimi prostori za gostinski lokal, sejno dvorano, pisarniškimi prostori, manjšim lokalom in zunanjim prireditvenim prostorom.